Motnja hiperaktivnosti s pomanjkanjem pozornosti (ADHD) je vedenjska motnja, ki se običajno začne pred sedmim letom starosti, traja vsaj šest mesecev in v nekaterih primerih do neke mere traja tudi v odraslem življenju. Inteligenca je običajno normalna ali boljša, vendar imajo žrtve simptome, ki jih opazijo tretje osebe, ki lahko otroka označijo z motnjo pozornosti (ADD) ali ADHD.

Ti otroci se lahko pretirano pogovarjajo, motijo ​​in posegajo v druge in imajo težave s tihim igranjem. Naloge običajno pustijo nedokončane in se prezgodaj preusmerijo z enega predmeta na drugega. Ko se simptomi dobro razvijejo, za posameznika običajno ostanejo nespremenjeni, se ne poslabšajo.

Približno 25–30% primerov ADHD iz otroštva se bo nadaljevalo tudi v odrasli dobi. Moški imajo tradicionalno višjo stopnjo ADHD, vendar se je število diagnoz ADHD med odraslimi, starimi od 18 do 64 let, med leti 2007 in 2012 povečalo, predvsem pri ženskah, s čimer se je zmanjšala razlika med primeri ADHD pri moških in ženskah.

Obstaja široko razširjena epidemija sindromov hiperaktivnosti in učnih ovir, ki pestijo našo družbo. Petminutno opazovanje otroka ne zadostuje za dobro oceno. Otroci najrazličnejših bolezni, simptomov in motenj so združeni pod oznakami motnje pomanjkanja pozornosti, učnih motenj ali ADHD. Kljub temu da ADD povzroča več dejavnikov, ki delujejo naenkrat, raziskovalci menijo, da je eden teh to, da mati ni imela miru in sreče med nosečnostjo.

Thomas Armstrong, psiholog, ki je napisal več knjig o otrocih, ena od njih se imenuje Mit o otroku z ADD, meni, da je ADD množično pretirano diagnosticirana, Ritalin pa prepogosto predpisan. Navaja, da obstajajo otroci, ki so moteči in hiperaktivni ali impulzivni, a njegovo vprašanje je kaj je razlog za to. Meni, da je ADD preveč poenostavljena. Otroci, ki dobijo oznako ADD predstavljajo veliko skupino otrok, ki imajo zapletene socialne težave doma in v šoli ter čustvene, psihološke in izobraževalne ovire, ki so povzročile njihovo nesprejemljivo vedenjsko izražanje.

Druga študija je pokazala, da je stereotip, da je pri fantih bolj verjetno, da pokažejo ADHD, vplival na psihologe, da pretirano diagnosticirajo ADHD pri dečkih.

Dr. Thomas meni, da je pri nekaterih otrocih osnova za njihove vedenjske težave telesna bolezen in veliko bolj verjetno je, da imajo otroci s splošno diagnozo ADD zdravstvene težave ali težave z življenjskim slogom, ki jih je mogoče zdraviti brez zdravil.

Mnogi drugi se strinjajo z dr. Armstrongom, na primer dr. Julie B. Schweitzer z univerze Emory. Verjame, da imata ADD in ADHD bolj biološko kot psihiatrično osnovo. Odkrila je razlike v pretoku krvi v določenih možganskih predelih pri bolnikih z ADHD v primerjavi z običajnimi otroci.

Slikanje možganov je pokazalo, da pri bolnikih z ADHD obstajajo nenormalne možganske mreže glede kognicije, pozornosti, čustev in senzomotoričnih funkcij. Dopamin in noradrenalin se v štirih funkcionalnih predelih možganov ne proizvajata v normalnih ravneh. Genetske študije tudi kažejo, da je lahko 60 do 75% pojavov ADHD pripisane dednosti, ki lahko skupaj z okolijskimi dejavniki povečajo dovzetnost za ADHD.

Zdravniki niso usposobljeni, da bi iskali možnosti za diagnosticiranje ali zdravljenje teh mladih brez zdravil. Za zdravnike in celo nekatere starše je zdravljenje ADHD z zdravili najprimernejši in vse bolj pogost pristop. Podatki iz poročil staršev v ZDA kažejo, da 69% otrok z diagnozo ADHD, starih od 4 do 17 let, trenutno prejema zdravila - zdravila, ki jih predpisujejo otrokom, ki v resnici morda ne izpolnjujejo meril ADHD, vendar jim starši želijo pomagati izboljšati učni uspeh.

Zdravljenje

Prva faza zdravljenja je pravilna diagnoza. Poskusite natančneje oceniti otroka preko vseh ADHD lastnosti in pridobite najprimernejšo oznako njegovega vedenja.

Medtem ko lahko zdravilo pomaga otroku, da ga pomiri, je težava lahko globlja, toda ker je nihče ne išče, družinski konflikti ostajajo neraziskani, moralna in socialna vprašanja niso obravnavana, otrok še naprej dnevno gleda televizijo ure in ure, šolanje se ne spremeni, otrok pa odraste z nekakšno obliž terapijo - Ritalin. Takoj, ko psiho stimulanti popustijo, se simptomi povrnejo ali pa se vedenjski problem izrazi v kakšnem drugem enako nesprejemljivem vedenju.

Mnogi od teh otrok so zelo ustvarjalni in imajo zelo različne načine razmišljanja ter potrebujejo izboljšavo in trening, ne pa močno zdravilo, ki spreminja um. Zdravljenje otrok z ADHD, starih od 3 do 5 let in pol, je pokazalo manj uspeha in več neželenih učinkov. Poskusite pridobiti odraslo osebo, ki jo bo mladostnik spoštoval in se bo zanimala zanj in ki bo z njim nekaj ur na teden.

TV skoraj vedno škodi tem mladim. Priporočamo, da televizijo dejansko odstranite iz doma. Že občasno gledanje zadostuje za povečanje težav pri nadzoru samega sebe. Dr. Wilhelm Raab in drugi so ugotovili, da praktično vse na TV povzroča sproščanje stresnih hormonov v nadledvičnih žlezah. Uvedite enoletni moratorij za televizijo in zelo verjetno se ne boste nikoli več vrnili h gledanju televizije.

Otroka z ADHD bi bilo potrebno šolati doma in se ga ne bi smelo poslati v šolo, dokler se otrok ne spopada dobro - običajno to pomeni odraslost. Doma šolani otrok se bo veliko bolje odrezal v družbi, saj od majhnih otrok ni mogoče pričakovati, da bi razumeli bolezen, še posebej tisto, ki ima opraviti z živci, kar je težko tudi za odrasle. Otroci so lahko zelo kruti v svojem izobčenju in neprijaznih pripombah, ki so lahko zelo nedolžne, a zelo globoko zarezane. Rezultat bo sčasoma za šolanega otroka veliko boljši, otrokovo sodelovanje pa je bolj verjetno.

Otrok potrebuje učenje iz knjig ob pravem času, toda za tiste s težavami z živčnim sistemom, kot je ADHD, nikoli pred osmimi leti. Ne da bi rekli, da je otrok počasen ali zakasnjen, tiho spremenite svoj učni načrt, da zmanjšate šolanje in povečate praktične veščine. Predstavite teme, kot so šivanje, kuhanje, mizarstvo, vrtnarjenje, cvetličarstvo, potepanja iz biologije ali ekspedicije nabiranja kamenja. Trenirajte počasi in skrbno ter poskušajte doseči, da otrok v nečem postane vešč. Možgani se pri različnih otrocih razvijajo različno hitro.

Vsak otrok se ne nauči najbolje mirno sedeti za mizo z delovnim listom. Nekateri bodo morda zato, da se bodo učili, morali sestavljali stvari, delali na projektih in se odpraviti na izlete. Priprti za mizo postanejo muhasti. Pameten starš, učitelj ali svetovalec je na to pozoren in otroka usmeri v situacijo šolanja, ki najbolj ustreza njegovim potrebam. Domača šola je nedvomno najboljša šola za te otroke. V primerjavi s katero koli skupinsko šolo, bodo v domači šoli vidne razlike kot noč in dan. Lahko je zahtevno. Za začetek otroka in matere bodo morda potrebni učitelji za posebna navodila, kot so glasba, tipkanje, domače veščine in računalniki.

Če ni druge možnosti razen skupinske šole, otrok v nobenem primeru ne sme hoditi v šolo pred osmim letom starosti. Njegov živčni sistem še ni dovolj zrel in šola ga skoraj vedno poslabša. Drugi otroci ga ne spoštujejo, učitelji pa ga obravnavajo kot nadlogo. Postane prepričan, da je takšen - neljub, nespoštovan, nesposoben sklepati prijateljstva in neuspešen pri šolanju. Toda z dobrim vodenjem je pogosto daleč od resnice. Lahko postane prisrčen, briljanten in zvest prijatelj.

Eden od razlogov za priljubljenost diagnoze ADD je ta, da z njo ni nihče kriv in da zaradi situacije ni treba vložiti več časa ali truda. Lahko se sprostimo in poskusimo osebno sodelovati. Če otrok postane veliko bolj krotek, začne poslušati in se obnašati, potem so vsi oproščeni odgovornosti, da pridejo do korena težave, njegova resnična težava pa se razgreje in vre pod površjem, da bi izbruhnila drugje. Otrok je označen s psihično motnjo. Leta 2016 je bilo okrog šest milijonov ameriških otrok, starih od 2 do 17 let, diagnosticirano z ADHD.

Ljudje, ki si težko predstavljajo ustna navodila (izgovorjena ali pisna), so pogosto označeni z ADD. Dr. Schweitzer pravi, da je treba tiste, ki so označeni z ADHD, najprej naučiti vizualizirati ustna navodila, preden se odzovejo. Osebe, ki jemljejo Ritalin, kažejo bolj normalen pretok krvi v možganih v očesni skorji. Po našem mnenju to ne pomeni, da otrok potrebuje zdravilo, ampak veliko bolj verjetno potrebuje čas, da zori tisti del možganov. Nezreli otrok si ne more predstavljati tega, česar ne vidi. Če se »učenje iz knjig« prisili nepripravljenemu umu, bo to privedlo do tega, da bo otrok prepričan, da s knjigami ni dober, morda celo da ni tako inteligenten kot drugi. To je obžalovanja vredno, če na tem področju potrebuje le dve do štiri leta več zorenja.

Preizkusite otroka z občutljivostjo na najrazličnejša živila. Najpogosteje gre za mleko in mlečne izdelke, predstavljajo do 60 odstotkov ali več vseh občutljivosti na hrano. Brati morate deklaracije, saj bo zelo občutljiv otrok morda potreboval le čajno žličko na teden, pa bo reagiral. Mlečnim izdelkom sledijo kava, čaj, kola pijače in čokolada. Sledijo citrusi in sokovi, nato meso, ribe, teletina, jagnjetina, jajca in morski sadeži, nato pšenica, jabolka, jagode in banane.

Imeli smo dvanajstletno deklico, ki v šoli nikoli ni opravila niti enega testa, niti ene ocene, vendar je noben učitelj ni zadržal drugega leta, ker je niso mogli prenašati. Ko je bila stara trinajst let, jo je mama po izključitvi iz tretje šole pripeljala k meni in izčrpala svoje možnosti. Priporočila sem našo tipično prehrano, kot vsem hiperaktivnim otrokom. Televizije ni smela gledati, babica pa je imela prosto poletje, da je lahko delala z njo. Vsak dan sta sami hodili po gozdovih in poljih nekaj ur na dan. Skupaj sta opravljali gospodinjska opravila, skupaj kuhali in se občasno peljali do posebnega kraja, kot je muzej. V treh mesecih je bila deklica preoblikovana. Začela je prejemati dobre ocene, postala dobro vzgojena mlada dama in se sčasoma poročila in opravlja odgovorno službo. V njenem primeru je bila težava občutljivost na hrano, telesna neaktivnost, nestrukturirano domače življenje in draženje sošolcev.

V dodatku B naše knjige Naravna zdravila imamo seznam živil z visoko vsebnostjo naravnih salicilatov. Odstranite jih za testno obdobje treh mesecev, da ugotovite, ali je to lahko koristno. Izboljšanje ni vedno tako dramatično kot zgoraj, toda če je mogoče najti kakršno koli pomoč, jo je treba dobiti za te otroke, saj so mnogi zelo inteligentni in so lahko zelo produktivni.

Ena študija je zelo natančno pokazala, da ADD lahko zelo koristi vadba. Otroka pripravite v šport, ki ne zahteva vključevanja drugih otrok. Bivanje v bližini drugih otrok, ne glede na to, ali gre za šolo ali sosesko ima pogosto neugoden učinek. Primerni so številni športi - hribolazenje, vožnja s kanuji, vrtnarjenje, kolesarjenje, jamarstvo, raziskovanje, plavanje itd. Otrok potrebuje druženje odraslih. Nekatere naše najbolj znane Američane so vzgajali v domači šoli, ne da bi imeli okoli veliko drugih otrok. Primera sta Abraham Lincoln in Benjamin Franklin.

Drugo dejstvo, ki govori v prid biološki osnovi ADD ali ADHD, namesto psihiatrične osnove, so težave s ščitnico. V študiji 11 otrok in mladostnikov, starih od 7 do 15 let,  je bilo ugotovljeno, da so bili ti otroci debeli ali pa so imeli subklinični (ne kaže simptomov) hipotiroidizem ali oboje. V primerjavi z normalno populacijo ima eden od 277 otrok ADHD, so ugotovili na univerzi v Chicagu.

Zdravniki, ki zdravijo otroke z ADD in ADHD, bi morali analizirati popolno fizično stanje otroka, da bi ugotovili fizične težave, ki so lahko vzrok motnje.

Spreminjanje prehrane je lahko v pomoč pri normalizaciji delovanja ščitnice. Za več informacij o tej temi glejte naš svetovalni list o bolezni ščitnice.

Napake vida, izguba sluha, čustvene ali socialne motnje (depresija, tesnoba, zloraba otrok, ločen dom itd.) in duševna zaostalost so lahko moteči dejavniki pri postavitvi diagnoze. Ugotovljeno je bilo, da je razširjenost depresije in tesnobe v življenju večja pri ženskah, zloraba substanc pa večja pri moških. To stanje lahko pogosto traja tudi v odrasli dobi in je dejavnik tveganja za negativne rezultate, vključno s slabšo izobrazbo, težavami pri zaposlovanju in odnosih ter kriminaliteto. Vsak od njih ima specifične lastnosti. Preučite otroka in se izognite napaki, da ne bi preskrbeli ustreznega zdravila, če je na voljo.

Obstaja zelišče, ki ga je vredno poskusiti in se imenuje sladki koren. Na voljo je kot prah iz korenin. Za odrasle vzemite eno žlico praška v litru vode in za otroke eno čajno žličko praška v pol litra vode. Kuhajte ga zelo nežno približno 20 minut, po želji precedite in količino popijte v enem dnevu. Vsak dan naj bo svež. Če se vam zdi, da je neka korist od tega, podvojite odmerek uporabljenega praška. Dolgoročno (več kot eno leto) obstaja možnost, da zaradi njega dobimo mineralno neravnovesje, ki se kaže kot občutek šibkosti in omedlevice, toda če pomaga, je vredno preizkusiti - le pazite na neželene učinke. Sladki koren se že generacije uporablja za izdelavo sladkarij in tobaka za žvečenje. Je precej netoksičen, razen pri dolgotrajni in intenzivni uporabi (eno do tri leta štiri žlice ali več na dan), v tem primeru so poročali o neravnovesju mineralov.

Pokazalo se je, da cink izboljšuje simptome ADHD, zmanjšuje hiperaktivnost in impulzivnost, ne pa tudi pozornosti.

Matere že vrsto let opažajo, da sladkor in živila, ki vsebujejo sladkor kot eno od sestavin, ter različna kemična sladila in barvila drastično vplivajo na njihove otroke. Zdravniki so opazili, da se lahko bolniki vseh starosti slabo odzivajo na te prehranske izdelke.

»Resnično na sladkor občutljiv posameznik ima družinsko zgodovino alkoholizma, hrepenenja po sladkorju, prekomerne telesne teže, diabetesa ali vseh štirih. To se zgodi tako pogosto, da kaže na močno gensko pogojeno posebnost,« je zapisal dr. Derrick Lonsdale v Townsend dopisu za zdravnike junija 1994, stran 609. Zanimivo je, da sladkor močno vpliva na mezolimbični dopaminski sistem, znan tudi kot pot nagrajevanja, ki krepi odvisnost, ne glede na to ali se sladkor vnaša v želodec ali neposredno v obtok. Nakazuje, da ponavljajoča se izpostavljenost sladkorju ali drugim sladkim izdelkom v prehrani vpliva na limbični sistem v možganih, kar povzroči nekoliko podobno reakcijo kot odvisnost od mamil.

Izpustite ves sladkor, med, slad, sirupe in melaso ter vse nadomestke sladkorja.

Rednost v vseh stvareh je bistvenega pomena. Starš ali skrbnik se mora disciplinirati, da bo otroku ustrezen vodnik.

Petletno deklico, imenovano zelo "hiper", so odpeljali v rejniški dom, kjer je imela preprosto prehrano in dobro strukturiran program prehranjevanja, spanja in življenja v mirni družini na podeželju v nastanitvi brez televizorja. V manj kot mesecu dni ljudje niso mogli verjeti, da gre za isto deklico. Na žalost se je vrnila k materi, kjer je jedla, kar je želela, kadar je želela, pozno spala in veliko gledala televizijo. V hipu je izgubila pridobljeno. Ne moremo dovolj poudariti kako pomembne so podrobnosti v družinski upravi. Prednosti je več. Če ste prijazni in skrbni, bo otrokov um vašo skrbnost prevedel takole: »Tako jih skrbi zame, da so naredili pravila. Moram biti vredna oseba. Poskusiti moram izpolniti njihova pričakovanja."

Drugi primer je ženska v zgodnjih 40-ih, ki je bila pri 23 letih diagnosticirana s kronično depresijo, potem ko je vrsta dogodkov v njenem življenju povzročila, da je šla navzdol. V osnovni šoli ni bilo pritožb nad njenim vedenjem, razen sramežljivosti in tihote. V srednji šoli je nenehno menjavala šole. Začela je različne kariere, vendar si je vedno premislila, dokler se ni končno ustalila v šoli za nego. Bila je tudi pozabljiva, borila se je z organizacijo in zaključnimi nalogami in zlahka jo je kaj zmotilo. Ob zgodnjih znakih depresije in tesnobe sta bila predpisana recepta za fluoksetin (Prozac) in kvetiapin (Seroquel), kasneje pa je prešla na druga zdravila, ki stabilizirajo razpoloženje, saj prejšnja niso imela nobenega učinka. Kasneje so se pokazali napadi panike, impulzivnost, krize jeze in depersonalizacija. V treh letih so se posvetovali številni strokovnjaki za duševno zdravje, sklenili pa so z diagnozama ADHD (nepozoren podtip) in mejno osebnostno motnjo (BPD). Močno so priporočili vseživljenjsko zdravljenje z zdravili. Potem ko je bila celo leto v Uchee Pinesu, se preusmerila na popolno rastlinsko prehrano, se gibala, imela rednost pri spanju in urnikih, preživela čas v naravi in ​​se naučila zaupati samo v Boga kot Stvarnika in Jezusa kot svojega Odrešenika, zdravil ni več potrebovala in pričela je živeti življenje z namenom.

Vprašalnik za motnje pomanjkanja pozornosti odraslih (AADD)

Uporabite naslednjo lestvico za ocenjevanje vsakega od naslednjih desetih izjav:
Veliko časa = 10 točk
Pogosto = 7 točk
Redko = 5 točk
Skoraj nikoli = 0 točk

• Pogosto izgubim misli, pozabim, kaj počnem, in preslišim, kaj mi govorijo ljudje.
• Pogosto sem zamenjal-a službo, ker:
                   Sem bil odpuščen-a zaradi neučinkovitosti. (10 točk)
                   Odpuščen-a zaradi prepirov. (7 točk)
                   Zaradi dolgčasa. (5 točk)
                   Ker so me skušali napotiti nazaj v šolo. (3 točke).
• Govorim prehitro in preveč. S teme na temo preskočim prehitro, da bi drugi lahko sledili pogovoru.
• Začnem z nalogo, se zamotim in se mi zdi, da nikoli ne končam.
• Ne morem se osredotočiti na en vidik svojega življenja. Misli mi divjajo; težko se je koncentrirati.
• Neprestano se prepiram s svojim zakoncem / staršem zaradi moje neurejenosti.
• Spremljanje časa je težava. Zamujam ali pa sem prezgodaj na sestankih in srečanjih.
• Povedali so mi, da bi lahko dosegel-a več, če bi se prijavil-a sam-a.
• Imam zasvojljivo osebnost, hrepenim bolj in bolj, pa naj bo to hrana, alkohol, oblačila ali pozornost.
• Sem kreativen in pameten, vendar energije ne morem usmeriti v pravo smer.
  
  
  Kako izračunati rezultat:
  0 - 20 Malo ste pozabljivi. Brez krize AADD.
  20 - 60 Kažete nekaj znakov AADD. Naučite se sestavljati sezname in jim slediti.
  60 - 100 Verjetno imate AADD.

Reference:

1. Barbaresi, W. J., Weaver, A. L., Voigt, R. G., Killian, J. M., & Katusic, S. K. (2015). Comparing Methods to Determine Persistence of Childhood ADHD Into Adulthood: A Prospective, Population-Based Study. Journal of Attention Disorders, 22(6), 571–580.
2. London, A. S., & Landes, S. D. (2019). Cohort Change in the Prevalence of ADHD Among U.S. Adults: Evidence of a Gender-Specific Historical Period Effect. Journal of Attention Disorders, 108705471985568
3. Fresson, M., Meulemans, T., Dardenne, B., & Geurten, M. (2018). Overdiagnosis of ADHD in boys: Stereotype impact on neuropsychological assessment. Applied Neuropsychology: Child, 1–15.
4. Cortese, S. (2012). The neurobiology and genetics of Attention-Deficit/Hyperactivity Disorder (ADHD): What every clinician should know. European Journal of Paediatric Neurology, 16(5), 422–433.
5. Davidovitch, M., Koren, G., Fund, N., Shrem, M., & Porath, A. (2017). Challenges in defining the rates of ADHD diagnosis and treatment: trends over the last decade. BMC Pediatrics, 17(1)
6. Sayal, K., Prasad, V., Daley, D., Ford, T., & Coghill, D. (2018). ADHD in children and young people: prevalence, care pathways, and service provision. The Lancet Psychiatry, 5(2), 175–186.
7. Danielson, M. L., Bitsko, R. H., Ghandour, R. M., Holbrook, J. R., Kogan, M. D., & Blumberg, S. J. (2018). Prevalence of Parent-Reported ADHD Diagnosis and Associated Treatment Among U.S. Children and Adolescents, 2016. Journal of Clinical Child & Adolescent Psychology, 47(2), 199–212.
8. Gül et al; The possible relationship between thyroid dysfunctions, weight gain, and attention deficit/hyperactivity disorder (ADHD) among children and adolescents: A consultation-liaison psychiatry sample with pediatric endocrinology; Gulhane Med J 2018;60: 136-138
9. Hesson, J., & Fowler, K. (2015). Prevalence and Correlates of Self-Reported ADD/ADHD in a Large National Sample of Canadian Adults. Journal of Attention Disorders, 22(2), 191–200.
10. Sood, Deppti MD; Klein, Susan MD; Is zinc supplementation an effective natural alternative to the treatment of ADHD?; Evidence-Based Practice: May 2018-Vol 21-Issue 5-p E7
11. De Jong, J. W., Vanderschuren, L. J., & Adan, R. A. (2016). The mesolimbic system and eating addiction: what sugar does and does not do. Current Opinion in Behavioral Sciences, 9, 118–125.

Vir informacij:

Uchee Pines Lifestyle Center
Cesta 30 Uchee Pines # 75
Seale, Alabama 36875
Tel. +1-334-855-4764
https://www.ucheepines.org