Večina ljudi zdravje uvršča med najpomembnejše prvine srečnega in polnega življenja. Kljub temu mnogi začnejo aktivno skrbeti za svoje zdravje šele takrat, ko se pojavijo prvi simptomi bolezni. Seveda ima sodobna medicina pomembno vlogo pri zdravljenju. Vendar lahko upoštevanje preprostih, vsem dostopnih dejavnikov zdravega življenja, prepreči mnogo bolezni in zagotovi sveže življenjske moči. Poznamo osem dejavnikov, ki jih imenujemo tudi NARAVNI ZDRAVNIKI. Ti so čist zrak, sončna svetloba, pravilna uporaba vode, pravilna prehrana, telesna dejavnost, počitek, zmernost in zaupanje v Boga.

Toda kako živeti po načelih 8 zdravnikov v praksi?

Letos mineva 1700 let odkar je bila prvič uzakonjena nedelja kot dan počitka. Uzakonil jo je rimski cesar Konstantin 7. marca leta 321, ko je izdal državni zakon, ki je obvezoval vse prebivalce razen kmetov, posvečevati nedeljo. Ta zakon se je, kot videti, ohranil do danes, čeprav ni v skladu s Svetim pismom.

Če ste se pri verouku učili katoliške zapovedi, se verjetno še spomnite tiste: »Posvečuj Gospodov dan« iz katere je vsem jasno, da je nedelja dela prost dan in da se v nedeljo vernikom spodobi iti v cerkev k maši. Vendar, če imate doma Sveto pismo, se lahko sami prepričate, da v njem o nedelji ni zapisane nobene zapovedi. V Stari zavezi, kjer so zapisane Božje zapovedi, piše: »Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga …« 2 Mz 20,8-9.

Kako se je torej zgodilo, da je sobota postala nedelja?

Naša telesa sestavlja hrana, ki jo zaužijemo. Telesna tkiva se stalno izrabljajo, vse dejavnosti vseh organov povzročajo njegovo izrabljanje, nadomešča pa ga zaužita hrana. Vsi telesni organi potrebujejo svoj delež hrane. Možgani morajo dobiti svoj delež, prav tako pa tudi kosti, mišice in živčevje. Čudovit postopek pretvarja hrano v kri in jo uporablja za tvorbo različnih telesnih delov. To poteka stalno in zagotavlja življenje in moč vsem živcem, mišici in vsemu tkivu.

Sodobni človek čuti, da ga na mnogih življenjskih področjih obremenjujeta in ogrožata strah in negotovost. Ekonomska kriza in nezaposlenost naraščata. Politična in splošna pokvarjenost v družbi ter prevare in tatvine so del našega vsakdanjika. Priče smo povečanja kriminala, terorja in krutosti v medčloveških odnosih. Stavke in socialne vstaje se širijo vsepovsod po svetu. Vojne so se v našem času razmahnile. Velike okoljske in podnebne spremembe ogrožajo naše življenje in obstoj človeštva. V takšnih razmerah si zastavljamo resno vprašanje: Ali še obstaja kakšno upanje za naš svet? Kje najti rešitev za nakopičene težave tega sveta in kakšen konec nas čaka v prihodnosti? V tem začaranem krogu hrepenimo po uravnoteženem življenju, po varnosti, po pravičnem in zdravem svetu in varnem počutju. Človek si želi imeti čvrsto oporo in vedeti, da je obdan z ljubeznijo, od katere ga ne bo več mogla ločiti nobena sila sveta.