"Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj!" 2 Mz 20,8
"GOSPODOVA je zemlja in kar jo napolnjuje, zemeljski krog in njegovi prebivalci." Ps 24,1
"Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil." 1 Mz 2,2
"GOSPOD je moj Pastir, slabo se mi ne more goditi." Ps 23,1
"Šest dni naj se opravlja delo, sedmi dan pa je sobota, dan počitka, posvečen GOSPODU ..." 2 Mz 31,15
"Kajti nekje je rekel o sedmem dnevu takole: In Bog je počival sedmi dan od vseh svojih del." Heb 4,4
"In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal." 1 Mz 2,3
"Slavi, duša moja, GOSPODA in ne pozabi vseh njegovih dobrot! Ki ti odpušča vse tvoje krivice, ki ozdravlja vse tvoje bolezni." Ps 103,2-3
"Jaz sem naredil zemljo in ustvaril človeka na njej, jaz sem s svojimi rokami razprostrl nebo in poveljujem vsej njegovi vojski." Iz 45,12
"Sin človekov je namreč gospodar sobote." Mt 12,8
Večina ljudi zdravje uvršča med najpomembnejše prvine srečnega in polnega življenja. Kljub temu mnogi začnejo aktivno skrbeti za svoje zdravje šele takrat, ko se pojavijo prvi simptomi bolezni. Seveda ima sodobna medicina pomembno vlogo pri zdravljenju. Vendar lahko upoštevanje preprostih, vsem dostopnih dejavnikov zdravega življenja in enostavnih zdravstvenih nasvetov prepreči mnogo bolezni in zagotovi sveže življenjske moči.
Večina ljudi zdravje uvršča med najpomembnejše prvine srečnega in polnega življenja. Kljub temu mnogi začnejo aktivno skrbeti za svoje zdravje šele takrat, ko se pojavijo prvi simptomi bolezni. Poznamo osem dejavnikov, ki jih imenujemo tudi NARAVNI ZDRAVNIKI. Ti so čist zrak, sončna svetloba, pravilna uporaba vode, pravilna prehrana, telesna dejavnost, počitek, zmernost in zaupanje v Boga.
Toda kako živeti po načelih 8 zdravnikov v praksi?
Letos mineva 1700 let odkar je bila prvič uzakonjena nedelja kot dan počitka. Uzakonil jo je rimski cesar Konstantin 7. marca leta 321, ko je izdal državni zakon, ki je obvezoval vse prebivalce razen kmetov, posvečevati nedeljo. Ta zakon se je, kot videti, ohranil do danes, čeprav ni v skladu s Svetim pismom.
Če ste se pri verouku učili katoliške zapovedi, se verjetno še spomnite tiste: »Posvečuj Gospodov dan« iz katere je vsem jasno, da je nedelja dela prost dan in da se v nedeljo vernikom spodobi iti v cerkev k maši. Vendar, če imate doma Sveto pismo, se lahko sami prepričate, da v njem o nedelji ni zapisane nobene zapovedi. V Stari zavezi, kjer so zapisane Božje zapovedi, piše: »Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga …« 2 Mz 20,8-9.
Kako se je torej zgodilo, da je sobota postala nedelja?
Naša telesa sestavlja hrana, ki jo zaužijemo. Telesna tkiva se stalno izrabljajo, vse dejavnosti vseh organov povzročajo njegovo izrabljanje, nadomešča pa ga zaužita hrana. Vsi telesni organi potrebujejo svoj delež hrane. Možgani morajo dobiti svoj delež, prav tako pa tudi kosti, mišice in živčevje. Čudovit postopek pretvarja hrano v kri in jo uporablja za tvorbo različnih telesnih delov. To poteka stalno in zagotavlja življenje in moč vsem živcem, mišici in vsemu tkivu.
Sodobni človek čuti, da ga na mnogih življenjskih področjih obremenjujeta in ogrožata strah in negotovost. Ekonomska kriza in nezaposlenost naraščata. Politična in splošna pokvarjenost v družbi ter prevare in tatvine so del našega vsakdanjika. Priče smo povečanja kriminala, terorja in krutosti v medčloveških odnosih. Stavke in socialne vstaje se širijo vsepovsod po svetu. Vojne so se v našem času razmahnile. Velike okoljske in podnebne spremembe ogrožajo naše življenje in obstoj človeštva. V takšnih razmerah si zastavljamo resno vprašanje: Ali še obstaja kakšno upanje za naš svet? Kje najti rešitev za nakopičene težave tega sveta in kakšen konec nas čaka v prihodnosti? V tem začaranem krogu hrepenimo po uravnoteženem življenju, po varnosti, po pravičnem in zdravem svetu in varnem počutju. Človek si želi imeti čvrsto oporo in vedeti, da je obdan z ljubeznijo, od katere ga ne bo več mogla ločiti nobena sila sveta.
Živimo v času, ko število zločinov hitro narašča. Vojni nemiri, politični umori, ugrabitve, kraje, zlorabe vseh vrst, telesno nasilje in nemorala so postali del vsakdanjika. Upravičeno se lahko vprašamo, kaj je v ozadju takšnega porasta zla? Od kod tak izbruh prestopanja zakonov in kršenja osnovnih človekovih pravic v zadnjih nekaj desetletjih? Mnogi menijo, da sta naraščajoča raven kriminala in nemorale v današnji družbi predvidljiva posledica splošne svobode in tako imenovanih humanističnih naukov, ki prevladujejo v naših šolah.
Ključno vprašanje v takšnih razmerah je, kako okrepiti zavedanje o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj dobro in kaj zlo? Kako razločiti dobro in zlo? Kateri temelj je pravi za takšno presojo? Kdo lahko pove, katere odločitve so pravilne? Ali ni celo presoja dobrih ljudi včasih pomanjkljiva? Če merila dobrega in slabega ne obstajajo nekje zunaj nas, je na neki način mogoče opravičiti prav vse. Lahko krademo – da bi si priskrbeli mamila, lahko varamo zakonca – saj si vendar zaslužimo malo razvajanja, ali streljamo na človeka – s katerim se ne strinjamo.
