Večina ljudi zdravje uvršča med najpomembnejše prvine srečnega in polnega življenja. Kljub temu mnogi začnejo aktivno skrbeti za svoje zdravje šele takrat, ko se pojavijo prvi simptomi bolezni. Seveda ima sodobna medicina pomembno vlogo pri zdravljenju. Vendar lahko upoštevanje preprostih, vsem dostopnih dejavnikov zdravega življenja, prepreči mnogo bolezni in zagotovi sveže življenjske moči. Poznamo osem dejavnikov, ki jih imenujemo tudi NARAVNI ZDRAVNIKI. Ti so čist zrak, sončna svetloba, pravilna uporaba vode, pravilna prehrana, telesna dejavnost, počitek, zmernost in zaupanje v Boga.

Naša telesa sestavlja hrana, ki jo zaužijemo. Telesna tkiva se stalno izrabljajo, vse dejavnosti vseh organov povzročajo njegovo izrabljanje, nadomešča pa ga zaužita hrana. Vsi telesni organi potrebujejo svoj delež hrane. Možgani morajo dobiti svoj delež, prav tako pa tudi kosti, mišice in živčevje. Čudovit postopek pretvarja hrano v kri in jo uporablja za tvorbo različnih telesnih delov. To poteka stalno in zagotavlja življenje in moč vsem živcem, mišici in vsemu tkivu.

Sodobni človek čuti, da ga na mnogih življenjskih področjih obremenjujeta in ogrožata strah in negotovost. Ekonomska kriza in nezaposlenost naraščata. Politična in splošna pokvarjenost v družbi ter prevare in tatvine so del našega vsakdanjika. Priče smo povečanja kriminala, terorja in krutosti v medčloveških odnosih. Stavke in socialne vstaje se širijo vsepovsod po svetu. Vojne so se v našem času razmahnile. Velike okoljske in podnebne spremembe ogrožajo naše življenje in obstoj človeštva. V takšnih razmerah si zastavljamo resno vprašanje: Ali še obstaja kakšno upanje za naš svet? Kje najti rešitev za nakopičene težave tega sveta in kakšen konec nas čaka v prihodnosti? V tem začaranem krogu hrepenimo po uravnoteženem življenju, po varnosti, po pravičnem in zdravem svetu in varnem počutju. Človek si želi imeti čvrsto oporo in vedeti, da je obdan z ljubeznijo, od katere ga ne bo več mogla ločiti nobena sila sveta.

Živimo v času, ko število zločinov hitro narašča. Vojni nemiri, politični umori, ugrabitve, kraje, zlorabe vseh vrst, telesno nasilje in nemorala so postali del vsakdanjika. Upravičeno se lahko vprašamo, kaj je v ozadju takšnega porasta zla? Od kod tak izbruh prestopanja zakonov in kršenja osnovnih človekovih pravic v zadnjih nekaj desetletjih? Mnogi menijo, da sta naraščajoča raven kriminala in nemorale v današnji družbi predvidljiva posledica splošne svobode in tako imenovanih humanističnih naukov, ki prevladujejo v naših šolah.

Ključno vprašanje v takšnih razmerah je, kako okrepiti zavedanje o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj dobro in kaj zlo? Kako razločiti dobro in zlo? Kateri temelj je pravi za takšno presojo? Kdo lahko pove, katere odločitve so pravilne? Ali ni celo presoja dobrih ljudi včasih pomanjkljiva? Če merila dobrega in slabega ne obstajajo nekje zunaj nas, je na neki način mogoče opravičiti prav vse. Lahko krademo – da bi si priskrbeli mamila, lahko varamo zakonca – saj si vendar zaslužimo malo razvajanja, ali streljamo na človeka – s katerim se ne strinjamo.