Letos mineva 1700 let odkar je bila prvič uzakonjena nedelja kot dan počitka. Uzakonil jo je rimski cesar Konstantin 7. marca leta 321, ko je izdal državni zakon, ki je obvezoval vse prebivalce razen kmetov, posvečevati nedeljo. Ta zakon se je, kot videti, ohranil do danes, čeprav ni v skladu s Svetim pismom.

Če ste se pri verouku učili katoliške zapovedi, se verjetno še spomnite tiste: »Posvečuj Gospodov dan« iz katere je vsem jasno, da je nedelja dela prost dan in da se v nedeljo vernikom spodobi iti v cerkev k maši. Vendar, če imate doma Sveto pismo, se lahko sami prepričate, da v njem o nedelji ni zapisane nobene zapovedi. V Stari zavezi, kjer so zapisane Božje zapovedi, piše: »Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga …« 2 Mz 20,8-9.

Kako se je torej zgodilo, da je sobota postala nedelja?

Temu sta botrovala predvsem dva dejavnika. V času cesarja Konstantina je bila v rimskem cesarstvu prisotna prva krščanska cerkev, ki je v skladu s Svetim pismom kot dan počitka posvečevala soboto. Prva krščanska cerkev je bila sestavljena iz kristjanov poganskega izvora in nekaterih judov. Zaradi judovskih vstaj je v rimskem cesarstvu nastalo močno protijudovsko ozračje. Judom so prepovedali izpovedovati vero, posvečevati soboto in druge praznike, preučevati svete spise, naložili pa so jim celo poseben davek. Judovstvo, ki je bilo prej dovoljeno verstvo, je sedaj postalo nedovoljena ali prepovedana vera (»religio ilicita«). Kristjane poganskega izvora, ki prej niso imeli zveze z judovstvom so razmere prisilile, da so se oddaljili od vsega, kar je bilo podobno judovstvu. Krščanska cerkev v Rimu je želela pokazati ločitev od judovstva, da bi se izognila preganjanju in plačevanju diskriminatornega davka, zato so začeli v bogoslužje vpeljevati nedeljo, saj je bila sobota prepovedana. Toda zakaj so si izbrali nedeljo in ne kateri drug dan, recimo petek? V tem času je bil v rimskem cesarstvu razširjen mitraizem ali čaščenje sonca kot vrhovnega božanstva. Mitraisti so v čast sonca praznovali prvi dan tedna, ki so ga imenovali sončev dan. Angleži in Nemci so do danes ohranili ime dan sonca za prvi dan tedna – nedeljo (Sunday, Sonntag).¹

Konstantin je upal, da bo z nedeljskim zakonom združil poganstvo s krščanstvom in tako zedinil svoje kraljestvo. Toda to kar se je začelo kot poganski običaj, se je spremenilo v krščansko pravilo. Nedelja je bila sprva samo dan bogoslužja, potem pa jo je cesar uzakonil kot dan počitka. Njegov zakon se glasi: »Na častni Sončev dan naj mestna uprava in ljudstvo, ki živi v mestu, počivata in vse delavnice naj bodo zaprte. Toda na deželi smejo kmetje, ki se ukvarjajo s poljedelstvom, svobodno nadaljevati svoje delo, ker se dogaja, da kateri drug dan ni toliko primeren za setev ali delo v vinogradu; naj se opravljajo takšna dela, da ne bi propadli blagoslovi, ki nam jih pošilja nebo.«²

Najzgodnejši cerkveni zbor, ki se je ukvarjal s praznovanjem nedelje, je bil krajevni zbor v Laodiceji leta 364. V 29. sklepu je razglasil: »Kristjani ne smejo posvečevati sobote in ta dan počivati, marveč morajo ta dan delati; toda Gospodov dan morajo posebno spoštovati in kot kristjani, kolikor je le možno, ta dan ne smejo delati. Če bodo še naprej posvečevali soboto, naj bodo prekleti.«³

V teh dveh zakonih vidimo torej prizadevanja, da se nedelja uzakoni kot dan počitka. Nedelja ima svojo korenino v poganstvu, razširjena je bila s čaščenjem sonca, podprta s kraljevskimi zakoni in vsiljena s sklepi zborov in rimskih škofov. Vse to je bilo potrebno zato, ker ji manjka svetopisemski temelj.

Nedelja je v Svetem pismu imenovana prvi dan tedna in tudi danes še vedno je prvi dan tedna. Če pogledate koledarje protestantskih držav, recimo Amerike, Nemčije, Nizozemske, se teden prične z nedeljo kot prvim dnevom tedna. Zato imamo tudi v slovenščini sredo (nemško Mittwoch), ki je na sredini tedna, kar se izide samo, če štejemo nedeljo kot prvi dan.

Katekizem katoliške cerkve uči, da je katoliška cerkev prenesla svetost sobote na nedeljo zato, ker je nedelja dan Kristusovega vstajenja. »Kot "prvi dan tedna" (Mr 16,2), spominja na prvo stvarjenje; kot "osmi dan", dan, ki sledi soboti, pomeni ta dan novo stvarjenje, ki se je začelo s Kristusovim vstajenjem. Nedelja je tako postala za kristjane prvi izmed vseh dni, prvi izmed vseh praznikov: Gospodov dan, ko Gospod s svojo veliko nočjo (pasho) dopolnjuje duhovno resničnost judovske sobote in naznanja človekov večni počitek v Bogu.«⁴

Vprašanje, ki se pojavlja je, s kakšno avtoriteto je to storila katoliška cerkev. Ali ima človek pravico spreminjati Božje zapovedi? Jezus je rekel: »Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne izgine ni najmanjša črka ali pičica iz postave, dokler se vse ne zgodi.« Mt 5,18 Božje zapovedi so nespremenljive, spremeni ji lahko samo Bog, ki je njihov avtor ali zakonodajalec.

Kljub vsem poskusom, da bi bila sobota popolnoma izrinjena in nadomeščena z nedeljo, so skozi zgodovino vedno živeli kristjani, ki so ostali zvesti Bogu s posvečevanjem sobote. Tako se je posvečevanje ohranilo do današnjega dne v Krščanski adventistični cerkvi.

Obstajata dva načina za ugotavljanje ali je sobota, ki jo poznamo danes, res ta sedmi dan, ki ga je Bog določil v začetku. Eden je svetopisemski, tako, da preverimo vsa mesta v Svetem pismu, ki govorijo o tem, kateri je Božji dan počitka. Niti ena vrstica ne govori o posvečevanju katerega drugega dneva. Drugi pa je jezikovni: v 109 jezikih po celem svetu, vključno z našim, ima ime za sedmi dan svoj koren v hebrejski besedi »šabat«, ki pomeni počitek.⁵

Nekateri kristjani trdijo, da ni pomembno kateri dan posvečuješ. Vendar je Bog dal na stran en dan s posebnim pomenom. Sveto pismo pravi: »In blagoslovil je Bog sedmi dan in ga posvetil, ker je ta dan počival od vsega dela svojega, ki ga je bil Bog ustvaril in storil.« 1 Mz 2,3 Pravi celo, da je sobota znamenje med Bogom in njegovim ljudstvom (prim. Ezk 20,20). Pravi kristjan naj bi torej sledil temu, kar je zapisano v Svetem pismu, razodeti Božji besedi.

Soboti, kot sedmem dnevu, pa govori v prid tudi dejstvo, da je v človekov organizem položen sedem dnevni ritem. V času francoske revolucije so skušali uvesti dekade – teden z desetimi dnevi, v Rusiji pa so leta 1929 skušali vpeljati petdnevni teden z neprekinjenim delovnim časom. Oba poskusa sta neslavno propadla, saj se je izkazalo, da človek najbolje deluje v sedem dnevnem življenjskem ritmu.⁶

Vprašanje nedelje bo ponovno prišlo v ospredje. Vidimo kako se zadnje čase zopet pojavlja vprašanje nedeljskega odprtja trgovin in uzakonjenja nedelje kot prostega dne za vse. Tukaj se odpira problematika na večih ravneh – gre za vprašanje svobode vesti in verske svobode. Potem so tu naravovarstvena gibanja, ki si prav tako zavzemajo, da bi svet počival, da bi se očistil. To lahko berete v papeževi encikliki Laudato si (Bodi hvaljen).⁷ Vse kaže, da se bo potrebno ponovno opredeliti glede dneva počitka. O tem zelo jasno spregovarja tudi knjiga Veliki boj: *

»Še danes so pravi kristjani v raznih krščanskih cerkvah, tudi v Rimskokatoliški, ki iskreno verujejo, da je nedelja od Boga določena sobota. Bog sprejema njihov iskreni namen in poštenost. Toda ko bo praznovanje nedelje ukazano z zakonom in bo svet popolnoma seznanjen in razsvetljen glede dolžnosti prave sobote, potem bodo vsi, ki bodo prestopili Božjo zapoved, da bi poslušali ukaz, ki ne temelji na večji veljavi, kakor pa je Rim, s tem izkazali večje spoštovanje papeštvu kakor pa Bogu. Ti častijo Rim in oblast, ki ukazuje držati se uredbe, ki jo je vpeljal Rim. Molijo zver in njeno podobo. Ko ljudje zavržejo uredbo, za katero je Bog rekel, da je znamenje njegove moči, a namesto nje spoštujejo tisto, ki si jo je Rim izbral za znamenje svoje vrhovne oblasti, bodo s tem sprejeli znamenje privrženosti Rimu - "znamenje zveri". Šele tedaj, ko bo vse to ljudem jasno in se bodo našli v položaju izbire med Božjimi in človeškimi zapovedmi, tedaj bodo prejeli "znamenje zveri" tisti, ki bodo ostali v svojem prestopku.«⁸

Ko bomo postavljeni v položaj izbire med Božjimi in človeškimi zapovedmi, razmislimo za koga se odločamo in komu sledimo. Sveto pismo nam v tem primeru daje jasen nasvet: Boga je treba bolj poslušati kakor ljudi (prim. Apd 5,29).

Jasmina Petavs

Članek je izšel tudi v časopisu Večer, kar si lahko preberete TUKAJ.

---

[1] Mirko Golubić, Sobota in nedelja v Svetem pismu in zgodovini, str. 107.128, Škofljica 2018

[2] Mirko Golubić, n.d., str.129

[3] Mirko Golubić, n.d., str.129

[4] Kompendij členi 2174-2176 in 2190-2191.

http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

[5] Mark Finley, Koraki v varnost, str. 130, Ljubljana 1996.

[6] Hans Heinz, Sodobni človek in Sveto pismo, str. 199, Ljubljana 1992.

[7] https://katoliska-cerkev.si/nova-okroznica-papeza-franciska-laudato-si-hvaljen-moj-gospod

[8] Ellen G. White, Veliki boj med Kristusom in Satanom, Končna zmaga dobrega, str. 325, Škofljica 2020.

Osebna izkušnja Jasmine:

Za ogled neposredno na YouTube kanalu, kliknete TUKAJ.

* Če želite svoj lastni brezplačni izvod knjige Veliki boj, kliknite TUKAJ.