Sodobni človek čuti, da ga na mnogih življenjskih področjih obremenjujeta in ogrožata strah in negotovost. Ekonomska kriza in nezaposlenost naraščata. Politična in splošna pokvarjenost v družbi ter prevare in tatvine so del našega vsakdanjika. Priče smo povečanja kriminala, terorja in krutosti v medčloveških odnosih. Stavke in socialne vstaje se širijo vsepovsod po svetu. Vojne so se v našem času razmahnile. Velike okoljske in podnebne spremembe ogrožajo naše življenje in obstoj človeštva. V takšnih razmerah si zastavljamo resno vprašanje: Ali še obstaja kakšno upanje za naš svet? Kje najti rešitev za nakopičene težave tega sveta in kakšen konec nas čaka v prihodnosti? V tem začaranem krogu hrepenimo po uravnoteženem življenju, po varnosti, po pravičnem in zdravem svetu in varnem počutju. Človek si želi imeti čvrsto oporo in vedeti, da je obdan z ljubeznijo, od katere ga ne bo več mogla ločiti nobena sila sveta.

Stvarnik sveta ima rešitev za vse, ki so ga pripravljeni priznati in sprejeti. Ta rešitev se imenuje Jezus Kristus. V Svetem pismu piše : »Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje.« (Jn 3,16)
Pred skoraj dva tisoč leti je naš Stvarnik prišel na ta svet kot človek in sicer kot Jezus Kristus. »V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu. In Beseda je postala meso in je prebivala med nami (in videli smo slavo njeno, slavo kakor Edinorojenega od Očeta), polna milosti in resnice.«. (Jn 1,1-3.14) Opogumljajoča resnica je, da je tisti, ki je ustvaril človeka, obenem tudi njegov Odrešenik. Jezus je prišel rešit človeka od greha in mu omogočil večno življenje. S svojo smrtjo na križu Golgote je plačal ceno za naše odrešenje in je vsakemu človeku dal priložnost za večno življenje. Ko gledamo v Jezusa na križu, se zavedamo, da je zaradi naših grehov sam Stvarnik vesolja moral trpeti in umreti. To naj bi nas spodbudilo, da se spokorimo za svoje grehe in brezbožnost in da postanemo hvaležni Jezusu za to daritev in ljubezen, ki jo ima do nas. V nas se bo tako vselila ljubezen do Jezusa in zato bomo tudi spoštovali in poslušali vse njegove zapovedi in besede. Jezus je razodel, kaj je dokaz, da ga ljubimo. V Svetem pismu piše : »Če me ljubite, boste izpolnjevali moje zapovedi.« (Jn 14, 15)
Jezus je v svoji veliki ljubezni in milosti do človeštva še v raju dal človeku uredbo, ki ga bo vedno spominjala na njega kot človekovega Stvarnika. S posvečevanjem sedmega dne v tednu, to je sobote, človek priznava Jezusa Kristusa kot Stvarnika in izraža svojo zvestobo in vdanost njemu, ki ga je ustvaril. To pomembno uredbo in zapoved je Jezus kasneje potrdil, ko je dal Mojzesu Božji zakon - Deset zapovedi. Pri tem mislimo na Deset zapovedi, kakor jih najdemo v Svetem pismu, (2 Mz 20,1-17.) in ne na tiste, ki jih je spremenila človeška roka, kakršne lahko najdemo v verskih priročnikih, ki so utemeljeni na izročilu. Četrta Božja zapoved zapisana v Svetem pismu se glasi: »Spominjaj se sobotnega dne, da ga posvečuješ.  Šest dni boš delal in opravljal ves svoj posel, toda sedmi dan je čas počitka Gospodu, tvojemu Bogu: v njem ne opravljaj nobenega dela ne ti ne tvoj sin ne tvoja hči ne tvoj hlapec ne tvoja dekla ne tvoja živina, niti tujec, ki je v tvojih vratih. Zakaj v šestih dneh je ustvaril Gospod nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, in sedmi dan je počival: zato je blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.« (2 Mz 20,8-11)
Jezus hrepeni po tem zaradi človekovega odrešenja, da bi ga s posvečevanjem sobote priznali in sprejeli kot Stvarnika. Množice živijo v prestopanju Božjega zakona, in zdaj jih v svoji milosti vabi, da bodo poslušni njegovim svetim predpisom. Vsem, ki bodo zavrgli svoje grehe s spokorjenjem pred Bogom in z vero v Jezusa, je ponujeno odpuščanje.
Jezus je obljubil da spet bo prišel na Zemljo. Ko bo prišel bo zbral vse, ki so mu verovali in ga ljubili in jih bo s sabo odpeljal v Nebo. Obljubil je tudi, da bo prenovil ta planet in bo naredil novega in boljšega. V njem ne bo več greha, smrti, bolečin, solz, trpljenja, niti nepravičnosti. V Mt 24 so opisana znamenja, po katerih lahko ugotovimo bližino drugega Jezusovega prihoda. Veliko znamenj dokazuje, da je blizu trenutek, ko se bo Stvarnik vrnil na Zemljo, da bi jo ponovno podvrgel svoji oblasti, kakor je to bilo pred človeškim padcem v greh.
Po Božji milosti nam je omogočeno, da bi vsi lahko bili del rešene skupine, ki bo dočakala Jezusa in je opisana z besedami: »Tukaj je stanovitnost svetih, ki hranijo Božje zapovedi in Jezusovo vero.« (Raz 14,12)
Bog naj nam pomaga, da se bomo pravilno odločali in bili tudi mi med njimi!